Prilagamo vam Sporazumu o mednarodnem prevozu pokvarljivih živil in o specialnih vozilih za njihov prevoz (ATP) oz. Accord relatif aux Transports Internationaux de Denrees Perissables et aux Engins speciaux a utiliser pour ces transports in nekaj osnovnih informacij o njem:

• Kraj in datum podpisa: Ženeva, 01.09.1970
• Objavljeno v Sl. l. SFRJ , dne ; Mednarodne pogodbe št. 50/76
• Datum uveljavitve: 21.11.1976
• Datum uveljavitve RS: 07.07.1993

Slovenska verzija ATP sporazuma je dostopna v uradnem listu in na spletni strani intertransporta, angleško pa vam prilagamo.

Priložena angleška verzija ATP

Na vrh

• Kaj natančno je linijski in kaj občasni prevoz?

• Ali se redni prevoz manjšega števila potnikov s potnikimi kombiji med dvema krajema šteje za linijski prevoz?

• Če kombiji vozijo ob isti uri, vendar vsakič po drugi poti, se to šteje za linijski ali že občasni prevoz?

• Kakšne možnosti ima turistična agencija, če želi vsakodnevno prevažati goste na primer iz Ljubljane na zanimive turistične destinacije (Obala, Bled)?

ad 1) Javni linijski prevoz je prevoz potnikov v cestnem prometu med avtobusnimi postajami, pomembnejšimi avtobusnimi postajališči in avtobusnimi postajališči na določeni liniji, po vnaprej določenem voznem redu, splošnih prevoznih pogojih in ceniku. Lahko se opravlja kot potniški, hitri ali direktni prevoz. Javni linijski prevoz potnikov v cestnem prometu se lahko opravlja samo z avtobusi in mora biti dostopen vsem potnikom.

Občasni prevoz potnikov v cestnem prometu je prevoz, ki ne spada pod javni linijski prevoz niti pod posebni linijski prevoz in pri katerem s skupina vnaprej določenih potnikov prevaža pod pogoji, ki so dogovorjeni s pogodbo med prevoznikom in naročnikom prevoza.

ad 2) Glede na določilo 25. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu se linijski prevoz ne sme opravljati s kombiniranimi vozili do 8 + 1 sedežev.

ad 3) V primeru, da se s kombiniranimi vozili opravljajo prevozi potnikov ob isti uri vendar po različnih trasah in zanje ne obstaja urnik prevozov (vozni red), se to šteje za občasne prevoze.

ad 4) V kolikor želi turistična agencija zagotoviti prevoze svojih gostov do zanimivih turističnih destinacij za takšne prevoze lahko najame prevoznika,  z njim sklene pogodbo in prevozi se opravljajo kot občasni prevozi. V kolikor razpolaga z lastnimi vozili lahko te prevoze opravlja sama pod pogojem, da za to izpolnjuje pogoje (priglasitev prevozov za lastne potrebe).

V skladu z vašim zaprosilom za informacijo o priznanju poklicnih kvalifikacij državljanu Kraljevine Španije vas obveščamo, da si morajo v Republiki Sloveniji po veljavni slovenski zakonodaji vozniki avtobusov in tovornih motornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3,500 kg, pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo za prevoz blaga oziroma potnikov v cestnem prometu, določeno s katalogom standardov strokovnih znanj in spretnosti, razen voznikov, ki so bili do 28.5.2004 vpisani v uradno evidenco voznikov pri OZS ali GZS, in sicer na podlagi pogodbe o zaposlitvi in dokazila, da imajo pridobljeno IV. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri (aktivni vozniki) in voznikov, ki so na dan 3.8.2001 opravljali dela voznika, kar dokažejo s pogodbo o zaposlitvi ali delovno knjižico ter imajo pridobljeno IV. stopnjo izobrazbe katerekoli smeri. Zato na podlagi 119. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu in 37. člena Pravilnika o licencah za opravljanje prevozov v cestnem prometu nacionalno poklicno kvalifikacijo za voznika ni potrebno opravljati (to pomeni ne preverjati in ne potrjevati), če ima na dan uveljavitve zakona o prevozih v cestnem prometu (03.08.2001) dokazila, da je opravljal delo voznika in ima pridobljeno srednje poklicno izobraževanje, v nasprotnem primeru se šteje, da nima izpolnjenega pogoja strokovne usposobljenosti za voznike.

Zaradi uresničevanja skupnih interesov evropskega prostora ter izpolnjevanja temeljnega načela Evropske unije prostega pretoka oseb, enakovredno priznamo poklic voznika državljanom drugih držav članic Evropske skupnosti, ki imajo dokončano osnovno šolo (8 razredov OŠ) in veljavno vozniško dovoljenje kategorije B ali C ali D ali E (v nadaljevanju veljavno vozniško dovoljenje) in potrdilo o preizkusu strokovne usposobljenosti v skladu z direktivami ali imajo srednje poklicno izobraževanje in dokažejo, da so na dan uveljavitve zakona, 03.08.2001, (Zakon o prevozih v cestnem prometu, Ur.l. RS, 59/01) opravljali delo voznika.

Na vrh

Resolucije in ostale strateške dokumente, po slovenski zakonodaji, sprejema Državni zbor RS na predlog Vlade RS. Resolucija o prometni politiki ni bila sprejeta julija 2004, saj je državni zbor ni sprejel. Sprejela jo je le vlada, in sicer z naslovom »Predvidljivo v skupno prihodnost«. Ta dokument je bil, poleg evropske Bele knjige o prometu do 2010 z naslovom »Čas za odločitve« in novih informacij o dejanski in želeni prometni situaciji v Republiki Sloveniji, osnova za pripravo nove Resolucije o prometni politiki, s podnaslovom »Intermodalnost: čas za sinergijo«, ki je v fazi sprejemanja v Državnem zboru (vlada jo je julija letos že potrdila).

Z novim dokumentom želimo hitro in učinkovito odgovoriti na aktualne izzive v prometni politiki ter poleg usmeritve za prihodnost omogočiti razvoj celotnega sektorja.

Res je, da je prejšnja Vlada RS sprejela Resolucijo o prometni politiki RS in jo posredovala v sprejem v Državni zbor. Ko je bila imenovana nova Vlada RS in s tem tudi novo vodstvo Ministrstva za promet (minister in državni sekretar), je le-to želelo ponovno pregledati in dopolniti Resolucijo o prometni politiki, ki jo je sprejela prejšnja vlada, zato je postopek sprejema v Državnem zboru ustavilo.

Na podlagi pregleda prej omenjene resolucije o prometni politiki RS, smo se odločili, da mora biti nova resolucija krajša, preglednejša in bolj povezovalna. Na podlagi teh usmeritev je nastal pregleden, kratek, kroven, strateški, deklarativni, politični dokument. Kot tak omogoča sinergijske učinke parcialnih prometnih programov in sistemov. Različne prometne sisteme povezuje in ne razdružuje. Npr. Resolucija ne govori v prvi vrsti o železniškem, cestnem, pomorskem, letalskem prometu itd., ampak o mobilnosti ljudi in oskrbi gospodarstva ob upoštevanju vseh vrst transporta. Pri tem upošteva tudi načela trajnostnega razvoja, varstva okolja, prometne varnosti in razvoja infrastrukture.

Zato se tudi podnaslov tega dokumenta glasi: Intermodalnost: čas za sinergijo Novo resolucijo o prometni politiki je ponovno sprejela Vlada RS in jo posredovala v sprejem v DZ, ki jo bo obravnaval na eni izmed svojih jesenskih sej.

V tem dokumentu je področje prometa v RS začrtano v smeri, ki ji želi slediti obstoječa vlada in za katero menimo, da je optimalna za Republiko Slovenijo.

Dejstvo je, da mora Ministrstvo za promet za izvajanje svojega poslanstva zagotavljati usklajeno, zanesljivo in stroškovno učinkovito delovanje celotnega prometnega sistema. Posamezni prometni podsistemi so tako del celotnega prometnega sistema, ki je na voljo uporabnikom in morajo zato delovati usklajeno ter medsebojno soodvisno.

Časi delitve prometnega sistema na ceste, železnice, letalstvo in pomorstvo so namreč preseženi, kajti uporabniki prometnega sistema iščejo celovite logistične rešitve. Tem potrebam se mora prilagoditi tudi Ministrstvo za promet.

Na vrh

Usmerjanje in nadzor prometnih tokov je ena od nalog, ki jih opravlja Ministrstvo za promet. Dejstvo je, da tovorni cestni promet, bolj kot potniški z osebnimi avtomobili, obremenjuje cestno infrastrukturo, česar se še posebno zavedajo načrtovalci tehnološke in konstrukcijske priprave in izvedbe aktivnosti izgradnje cestne infrastrukture. Tako v Sloveniji gradimo ceste, ki so v najvišjem kakovostnem razredu namenjene tako potniškemu kot tovornemu prometu. Z ustrezno prometno politiko želimo zagotoviti enakomeren in stalen prometni tok, preusmerjati tovorna vozila z lokalnih in regionalnih cest na avtocestno omrežje in železnico. Seveda je dolgoročni cilj tako Slovenije kot EU povečati delež tovornega železniškega prometa in zmanjšati cestni tovorni promet, kar je ob liberalizaciji, deregulaciji in nekonkurenčni železniški ponudbi zelo težaven in dolgotrajen proces. Slovenija tako poudarja temeljne smernice evropske prometne politike predvsem v delu, kjer le ta spodbuja razvoj in implementacijo intermodalnega transporta. Intermodalni transport namreč uporablja tehnologijo in organizacijo, ki omogoča prehod tovora iz enega na drug transportni sistem z optimalnimi operacijami in aktivnostmi. Intermodalni transport je prav gotovo prava rešitev za problem, ki nastaja ob povečanju potreb po prevozu blaga, zato smo ga na ministrstvu zapisali v Resolucijo o prometni politiki, ki jo je na julijski seji sprejela vlada.

Resolucija o prometni politiki RS, ki jo je sprejela vlada na seji 7.7.2005, predvideva, da je z določenimi ukrepi potrebno železnico narediti atraktivnejšo tako za tovorni kot tudi za potniški promet.

Na področju tovornega prometa so ti ukrepi predvsem v posodobitvi železniške infrastrukture, zaračunavanju ustreznih uporabnin za uporabo vseh vrst infrastrukture, razvoj intermodalne tehnike in tehnologije, zaračunavanje mejnih družbenih stroškov, dvigom kakovosti ponudbe železniških storitev itd.

Na vrh