| Programsko obdobje 2000 - 2006 |
Ena najpomembnejših zahtev za napredek gospodarstva in družbe v celoti je usklajen razvoj, medsebojna povezanost prometne infrastrukture in tudi prometnih dejavnosti, ki omogočajo gospodarno, varno in okolju prijazno izvajanje vseh vrst prometa.
V predpristopnem obdobju je bila Slovenija na področju prometa upravičena do finančnih sredstev iz naslednjih dveh programov:
- finančni instrument PHARE, s katerim so se sofinancirali projekti, ki so zagotavljali strokovno pomoč pri prestrukturiranju gospodarstva in uresničevanju pravnega reda Evropske unije ter sofinanciranje naložb, ki se niso sofinancirale s programoma ISPA in SAPARD
- finančni instrument ISPA, ki je sofinanciral naložbe v prometu in okolju. Projekti so z dnem 01.05.2004 postali Kohezijski projekti.
Leta 2004 je Slovenija s članstvom v Evropski uniji postala upravičenka do sredstev strukturnih skladov in Kohezijskega sklada. Kohezijski sklad je bil ustanovljen leta 1994 z ratifikacijo Maastrichtske pogodbe na podlagi Uredbe Sveta (EU) št. 1164/94, ki je bila dopolnjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1264/1999 in Uredbo Sveta (ES) št. 1265/1999. Kohezijski sklad prispeva h krepitvi ekonomske in socialne kohezije in sofinancira projekte s področja okolja in vseevropskih omrežij prometne infrastrukture v tistih državah članicah, v katerih je BDP na prebivalca manjši od 90-odstotnega povprečja Skupnosti. Sloveniji so bila iz naslova Kohezijskega sklada za obdobje 2004-2006 dodeljena sredstva v višini 190.6 milijonov EUR. Sredstva se delijo med področje okolja in prometa v razmerju 50-50.
Kohezijska strategija je formalno definirana v dokumentu, imenovanem Referenčni okvir za kohezijski sklad.
Uredba Sveta (ES) št. 1164/94 o ustanovitvi Kohezijskega sklada določa merila za izbor projektov. Obvezni pogoji, ki jih morajo predlagani projekti izpolnjevati, so:
- predlogi naložb so lahko le na čezevropskem transportnem omrežju (TEN-T) oziroma pomenijo dokončanje manjkajočih povezav v prednostnih vseevropskih koridorjih
- infrastrukturni projekti morajo presegati vrednost 10 milijonov evrov
- projekti morajo biti usklajeni z evropsko prometno politiko
- predlagani projekti morajo imeti v letih, ko bodo predlagani za sofinanciranje prek Kohezijskega sklada, vso potrebno dokumentacijo za izvedbo.
Del čezevropskega transportnega omrežja (TEN-T) sta tudi dva koridorja (V. in X.), ki tečeta po ozemlju Slovenije.
V. koridor povezuje jugozahod in vzhod Evrope in poteka od Benetk do Lvova (Ukrajina). Glavna pot koridorja poteka skozi Slovenijo na osi Benetke–Trst/Koper–Ljubljana–Maribor–Murska Sobota–Pince/Hodoš–Budimpešta. Zato v zvezi s Slovenijo govorimo o povezovanju prometne osi med Barcelono in Kijevom.
X. koridor povezuje evropski severozahod z jugovzhodom in poteka skozi Slovenijo po osi Salzburg–Karavanke–Ljubljana–Obrežje–Zagreb–Beograd–Skopje–Solun in eni od štirih vej (X a), ki poteka čez slovensko ozemlje, tj. veja Gradec–Maribor–Zagreb. Del železniškega koridorja na veji X a poteka po sedanji progi čez Zidani Most.
Slovenija v prihodnjem obdobju načrtuje dokončanje manjkajočih povezav in izboljšanje pretočnosti prometa na vseevropskem prometnem omrežju Slovenije. Z odpravo ozkih grl in manjkajočih prometnih povezav bodo odpravljeni zastoji v cestnem in železniškem prometu, povečala se bo potovalna hitrost, kar bo precej vplivalo na izboljšanje okolja na prometno obremenjenih odsekih in bo v celoti precej pripomoglo k zmanjševanju izpusta toplogrednih plinov v Sloveniji. Prav tako bosta na ta način povečani varnost v vseh vejah prometa in izpolnitev evropskih standardov, ki se nanašajo na varnost v različnih prometnih panogah.
Na podlagi navedenega je Ministrstvo za promet pripravilo Referenčni okvir za Kohezijski sklad za področje prometa za obdobje 2004–2006, ki sta ga decembra 2003 odobrili Vlada Republike Slovenije in Evropska komisija. V dokumentu so navedeni prednostni projekti za obdobje 2004–2006 in tudi drugi projekti s področja avtocest, železnic in pomorstva primerni za sofinanciranje.
Projekti, predlagani za sofinanciranje v obdobju 2004–2006, so:
Splošne informacije o Strukturnih skladih in Kohezijskem skladu so predstavljene na internetni strani http://euskladi.gov.si/skladi/kohezija.html
Informacije o projektih Ministrstva za promet, ki se sofinancirajo iz Kohezijskega sklada lahko dobite na telefonski številki 01 478 8225 (ga. Tanja Kocjančič).
Evropski sklad za regionalni razvoj: Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor
V okviru 1. prednostne naloge EPD »Spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti« je bil vključen en inštrument za področje transporta in sicer: »Program posodobitve objektov in opreme letališke infrastrukture«. V okviru tega inštrumenta se je izvajal projekt »Posodobitev letališke infrastrukture na letališču Maribor«, katerega namen je bil povečati stopnje varnosti in zmogljivosti letališča, ter povečanje dostopnosti manj razvitih regij in posledično, vpliv na njihov hitrejši razvoj. Znotraj projekta se je prvotno število 10 predvidenih aktivnosti zaradi racionalizacije pri izvajanju in združitve dveh podobnih aktivnosti zmanjšalo na 9.
Skupna ocenjena vrednost projekta je 1,250 mrld SIT (5,216 mio EUR). Od tega je dobilo MZP odobrenih 1 mrld sredstev ESRR (EU sredstva 750 mio SIT (3,130 mio EUR in lastna udeležba 250 mio SIT (1,043 mio EUR)). Ker so bile na javnih razpisih dosežene nižje vrednosti pogodb od predvidenih, je bila končna vrednost projekta nekoliko nižja od planirane in sicer 1,050 mrld SIT (4,380 mio EUR). Vrednost sofinanciranja je bila v višini 2,570 mio EUR.
Projekt se je začel izvajati junija 2004 in je bil fizično zaključen konec leta 2007. 2006. Ministrstvo za promet je v letih 2004 – 2007 realiziralo naslednje aktivnosti:
obnovo transformatorske postaje na letališču Maribor,
- obnovo svetlobno navigacijskega sistema na letališču Maribor,
- nakup gasilskega vozila za potrebe gasilske službe na letališču Maribor,
- nakup vozila za potrebe zimske službe na letališču Maribor,
- obnovo radionavigacijskega sistema za instrumentalno pristajanje ob pogojih zmanjšane vidljivosti na letališču Maribor,
- nakup in obnova ograje na območju letališča Maribor,
- izdelavo študije upravičenosti nadgradnje sistema instrumentalnega pristajanja ob pogojih zmanjšane vidljivosti kategorije CAT I v CAT II na letališču Maribor,
- obnovo hidrantnega omrežja na letališču Maribor in
- izdelava projektne dokumentacije za obnovo potniškega terminala.
Cilji instrumenta so bili v letu 2007 popolnoma doseženi, saj je bilo do konca leta 2007 izvedenih vseh 9 predvidenih aktivnosti. Z investicijami v posodobitev letališča infrastrukture je letališču omogočen obstoj in izvajanje varnih operacij. Posodobljena sredstva in oprema omogočajo letališču nemoteno delovanje in izpolnjevanje zakonskih zahtev glede na referenčno kodo, kategorijo in namen letališča ter glede na obseg zračnega prometa. Letališče, kakršno je danes bo lahko spodbujalo gospodarsko rast celotne regije. Povečala se je dostopnost regije in omogočen nadaljnji razvoj ostale prometne infrastrukture v navezavi z letališčem. Z več prepeljanimi potniki pa letališče spodbuja tudi razvoj turističnih in ostalih storitvenih dejavnosti. Z nadaljnjim razvojem letališča pa je pričakovati povečanje števila zaposlenih na letališču in njegovi širši okolici.
Več o zaključenem projektu http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/maribor_2004_2007/
Projekt se bo nadaljeval v NFP in sicer je za sofinanciranje namenjenih 9,48 mio EUR. Celotna vrednost projekta z DDV znaša 17.469.541 EUR.
V okviru projekta je predvidena dograditev in prenova potniškega terminala vključno z opremo, nakup opreme za sprejem in odpravo letal, obnova letaliških objektov, pridobitev zemljišč ter izdelava prostorske in projektne dokumentacije.
Cilji predmetnega investicijskega projekta so modernizirati letališko infrastrukturo in izboljšati standard letaliških storitev za ustrezno oskrbo predvidenega povečanega prometa, omogočiti regionalni razvoj, zagotoviti skladnost z ustreznimi ICAO in IATA standardi ter prispevati k večji varnosti in konkurenčnosti letališča.
|
