Javne ceste predstavljajo celotno javno cestno omrežje v Republiki Sloveniji. Delimo jih na državne ceste, ki so v lasti Republike Slovenije in občinske ceste, ki so v lasti občin. Razdelitev je bila narejena po zgledu evropskih držav. Temelji na pomenu javnih cest za povezovanje in odvijanje prometa v določenem prostoru in ne na delitvi cest glede na različne upravljavce in/ali vzdrževalce cest, kot je bilo to nekoč urejeno pri nas.
Skupna dolžina javnega cestnega omrežja Slovenije meri več kot 38.000 kilometrov.
Državne ceste merijo v skupni dolžini 6.341 kilometrov. Za upravljanje, vzdrževanje in razvoj državnega omrežja - regionalnih in glavnih cest - je pristojna Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC), v pristojnosti Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) pa je upravljanje, vzdrževanje in razvoj avtocest ter hitrih cest.
Državne ceste se kategorizirajo na avtoceste, hitre ceste, glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda.
Občinske ceste so ceste javnega cestnega omrežja, ki so v upravljanju občin. Te tudi skrbijo za njihovo izgradnjo in vzdrževanje. Delimo jih v skladu s kategorizacijo občinskih cest, ki jo sprejme občina. Med občinske ceste spadajo lokalne ceste (preko 13.800 km) in javne poti (preko 18.200 km).
| Kategorizacija in podatki o javnih cestah |
Kategorizacija
Kategorizacija javnih cest je bila narejena na podlagi Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, ki določa, katere javne ceste so državne in katere občinske, kakšna je njihova kategorija in katerim vrstam cestnega prometa so namenjene. Kategorizacija državnih cest je bila določena z Uredbo o kategorizaciji državnih cest.
Podatki o javnih cestah
Označevanje, vodenje evidenc, vsebino evidenc ter razpolaganje s podatki o javnih cestah in njihovih odsekih ter objektov na njih določa Pravilnik o načinu označevanja javnih cest in o evidencah o javnih cestah in objektih na njih.
Za potrebe obrambe in ukrepanje ob preusmeritvah prometa zaradi njegovega nemotenega ter varnega odvijanja vodi Direkcija Republike Slovenije za ceste združeno evidenco o vseh javnih cestah.
Podatki iz banke cestnih podatkov se brezplačno zagotavljajo za potrebe gospodarjenja z javnimi cestami, uradne statistike ter na podlagi pisnega zahtevka pooblaščenih oseb za potrebe pristojnih organov za obrambo in varnost v cestnem prometu. Na podlagi pisnega zahtevka izjave o namenu uporabe podatkov, predhodne odobritve direktorja Direkcija Republike Slovenije za ceste oziroma vodje občinske uprave, ki vodi banko cestnih podatkov, in za plačilo se lahko podatki pošljejo tudi drugim uporabnikom.
Na vrh
Slovenija gradi avtoceste od leta 1970. Do leta 1993 leta oz. do sprejetja planskega dokumenta - Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS (NPIA) - je bilo zgrajenih 198,4 km avtocest in hitrih cest. Nacionalni program izgradnje avtocest je postavil strateške, organizacijske in finančne temelje za uresničevanje izgradnje avtocestnega križa v smeri sever - jug, ki je skladna z evropskim transportnim koridorjem številka X. (Ljubljana - Zagreb - Beograd - Skopje - Solun), in v smeri zahod - vzhod, ki je skladna z evropskim transportnim koridorjem številka V. (Trst - Koper - Postojna -Ljubljana - Budimpešta).
Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) je bila ustanovljena z Zakonom o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji. DARS opravlja naslednje naloge:
- v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest in hitrih cest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem zemljišč in drugih nepremičnin za potrebe izgradnje teh cest
- v zvezi z izgradnjo in obnavljanjem avtocest v skladu z Nacionalnim programom izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji ter opravlja finančni inženiring sredstev, namenjenih za izgradnjo avtocest in odplačilo posojil, najetih za njihovo izgradnjo
- upravljanja in razpolaganja s tistimi nepremičninami, ki so bile pridobljene v zvezi z gradnjo avtocest pa niso bile v celoti uporabljene za njihovo izgradnjo ali niso v celoti potrebne za upravljanje in vzdrževanje avtocest v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost cestnega prometa.
Izvajanje Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Celotno besedilo - Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
Cestnina
Slovenija in elektronsko cestninjenje
Uvajanje elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku
Povezava na besedilo novega akcijskega načrta uvajanja elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku
Inteligentni transportni sistemi
Na področju cestnega transporta Evropska komisija z zbliževanjem nacionalnih in regijskih programov tvorno spodbuja načrtovanje in uvajanje inteligentnih transportnih sistemov in storitev (ITS) na panevropskem cestnem omrežju TERN. Najpomembnejši cilji so: izboljšanje kakovosti cestnega prevoza, izboljšanje varnosti v cestnem prometu, učinkovito zaračunavanje prevoza in zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje.
Slovenija je kot križišče dveh evropskih koridorjev (V. in X.) z nacionalnim programom TEMPO 2004-2006 vključena v program koordinacije in stimulacije inovativnih ITS aktivnosti CONNECT v regiji srednjeevropskih držav, v katerem sodelujejo še naslednje članice EU: Avstrija, Češka, Madžarska, Slovaška, Poljska in vzhodne dežele Nemčije.
Temeljni cilj programa CONNECT 2004-2006 je spodbujanje mednarodnega sodelovanja in koordinacije na strateški, sistemski, proceduralni in tehnični ravni pri uvajanju inteligentnih transportnih sistemov na TERN omrežju v regiji CEE kjer sodelujejo vladne organizacije, mestne oblasti, inštituti, koncesionarji in drugi ključni igralci na transportnem področju.
Koordinacijo posameznih področij aktivnosti vodijo predstavniki posameznih držav. Sloveniji je zaupano zastopanje celotnega programa CONNECT 2004-2006 pri Evropski komisiji ter vodenje področja opreme za nadzor prometa in področje elektronskih cestninskih sistemov v okviru programa CONNECT 2004-2006.
AKtualno
Odobritev finančne pomoči Evropske komisije za drugo fazo izvajanja programa TEMPO-CONNECT
Evropska komisija je 23. in 26. junija 2006 Republiki Sloveniji dodelila finančno pomoč Skupnosti v skupni vrednosti 1 681 033 evrov za študije in implementacije programa CONNECT (TEMPO) za področje usklajevanja in spodbujanja inovativnih dejavnosti na področju uvajanja inteligentnih transportnih sistemov na vseevropskih infrastrukturnih omrežjih v okviru letnega načrtovanja prometa (TEN-T) v državah srednje in vzhodne Evrope.
Sredstva so namenjena izvedbi projektov uvajanja inteligentnih transportnih sistemov na TEN-T omrežju (evropski prometni koridor V. in X.), za področja zajema podatkov o prometu, nadgradnjo centrov za nadzor prometa, upravljanje in nadzor prometa ter elektronski cestninski sistemi, prometne informacije in horizontalne dejavnosti.
Dodelitev finančne pomoči Skupnosti za »Tehnični projekt in prostorsko dokumentacijo za avtocestni odsek Slivnica – Ptuj (Draženci) – Gruškovje - del Phyrnske avtoceste«
Republiki Sloveniji je bila dne 21.12.2006 odobrena finančna pomoč Skupnosti v višini 1 700 000 evrov (49, 65 % upravičenih stroškov) za projekt skupnega interesa »Tehnični projekt in prostorska dokumentacija za avtocestni odsek Slivnica – Ptuj (Draženci) – Gruškovje - del Phyrnske avtoceste« na področju vseevropskih infrastrukturnih omrežij v okviru letnega prometnega programiranja (TEN-T).
Avtocestna povezava Slivnica – Ptuj (Draženci) bo zagotovila povezavo med avtocestnim odsekom Slivnica – Pesnica na severozahodu in odsekom Ptuj (Draženci) - Gruškovje. Po tej povezavi naj bi potekal celoten tranzitni promet in velik del regionalnega prometa. Odsek je dolg 19,80 km. Sestavljen bo iz dveh voznih pasov, dveh prehitevalnih pasov, dveh odstavnih pasov in zelenega pasu. Avtocestni odsek Ptuj (Draženci) – mednarodni mejni prehod Gruškovje je dolg 13,30 km.
Projekt sestavljajo:
- dopolnitev tehnične dokumentacije za avtocestni odsek Slivnica – Ptuj (za začetek faze izgradnje)
- pridobitev posebne in tehnične dokumentacije za avtocestni odsek Ptuj – Gruškovje (za pripravo državnega lokacijskega načrta)
Dodatne informacije:
Sporočilo za javnost
Evropska komisija je dne 12.7.2007 izdala odločbo o dodelitvi finančne pomoči Skupnosti za projekt skupnega interesa »PROMET - Projekt za upravljanje prometa v Evropi« na področju vseevropskih infrastrukturnih omrežij v okviru letnega prometnega programiranja (TEN-T), s katero je Republiki Sloveniji dodelila finančno pomoč v višini 886.139,00 evrov oziroma 49,5% upravičenih stroškov projekta.
PROMET - PROject for the management of European traffic je čezmejni partnerski projekt slovenskega in italijanskega ministrstva za promet. Projekt PROMET v imenu Ministrstva za promet izvaja DARS d.d.. Naloga projekta je »taktično vodenje« čezmejnih povezav in koordinacija inteligentnih transportnih sistemov dveh sosednjih regij/avtocest, s ciljem povečati kakovost spremljanja in vodenja prometa ter vplivati na varnost za uporabnike cest s pomočjo interoperabilnosti in celovitih rešitev.
Na vrh
Med druge državne ceste prištevamo glavne ceste I. in II. reda, s skrajšano oznako G1 oziroma G2, ter regionalne ceste I., II. in III. reda, s skrajšano oznako R1, R2 oziroma R3. Njihova skupna dolžina je 5.782 km
Z njimi upravlja Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je organ v sestavi Ministrstva za promet.
Direkcija Republike Slovenije za ceste izvaja strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo glavnih in regionalnih cest ter dela hitrih cest, naloge, ki se nanašajo na prevoze v tovornem in potniškem cestnem prometu ter ugotavljanje skladnosti cestnih vozil.
Med naloge Direkcija Republike Slovenije za ceste sodijo tudi priprava predlogov za investicije v državne ceste v njeni pristojnosti, usklajevanje pri projektiranju, graditvi in obnovah cest in objektov na teh cestah. Direkcija zbira in obdeluje različne podatke, potrebne za presojo glede vlaganj v ceste in izvaja naloge, sprejete v Državnem zboru, na vladi in v Ministrstvu za promet.
Na vrh
Zimsko vzdrževanje oziroma zimska služba je del rednega vzdrževanja cest. Zaradi posebnih pogojev, ki nastajajo ob sneženju, poledici, sodri in žledu, je zimsko vzdrževanje gotovo najzahtevnejši del vzdrževanja cest. Vsako leto je zimska služba vzpostavljena 15. novembra in deluje vse do 15. marca prihodnjega leta.
Zimsko obdobje praviloma res traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca prihodnjega leta, vendar formalna vzpostavitev delovanja zimske službe ne pomeni njenega dejanskega začetka, saj je potrebno določena dela izvajati skozi vse leto. Zimska prevoznost cest tudi ne pomeni, da so ceste popolnoma kopne in prevozne kot v drugih letnih časih. V času sneženja je namreč nemogoče pričakovati, da bodo v vsakem trenutku ceste ''črne''. Vsa vozila morajo biti v tem času opremljena z ustrezno zimsko opremo, za tovorna vozila s priklopniki in vozila, ki prevažajo nevarne snovi, pa velja v času sneženja po določilih Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji tudi prepoved vožnje oziroma obvezno izločanje iz prometa.
Obseg zimskega vzdrževanja cest in zagotavljanje prevoznosti posameznih cest
Vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah je opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in strukturo prometa, geografsko-klimatske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih je določena v Pravilniku o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest. |
